Sindrom razdražljivega črevesja (IBS)
Vsebina
Kaj je sindrom razdražljivega črevesja (IBS)?
Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je ena najpogostejših funkcionalnih motenj prebavil, ki prizadene celoten prebavni sistem, ne le debelega črevesa. Kljub temeljitemu zdravniškemu pregledu ni mogoče ugotoviti pravega vzroka za pogoste in včasih hude prebavne težave.
V industrializiranih državah naj bi približno 20 % ljudi trpelo za sindromom razdražljivega črevesja, pri čemer so ženske prizadete približno dvakrat pogosteje kot moški. Simptomi se običajno pojavijo med 20. in 30. letom in lahko trajajo mesece ali leta. Pogosto je uporaba antibiotikov v povezavi s črevesno okužbo (postinfekcijski sindrom razdražljivega črevesja) eden izmed sprožilcev. Kakovost življenja bolnikov je pogosto močno prizadeta.
Kakšne simptome povzroča IBS (sindrom razdražljivega črevesja)?
Značilni simptomi sindroma razdražljivega črevesja vključujejo bolečine in krče v trebuhu, napenjanje ter izmenično zaprtje ali drisko. Stres pogosto dodatno poslabša te težave. Simptomi se včasih ublažijo po odvajanju blata, medtem ko se po obrokih, zlasti po preobilni hrani, lahko okrepijo. V takih primerih prebavni encimi morda niso dovolj učinkoviti, kar lahko povzroči povečano napenjanje.
Pogosto se pojavi občutek, da črevesje ni popolnoma izpraznjeno. Možni so tudi zgaga, slabost, zvoki iz črevesja in občasno bruhanje. Diagnozo “sindrom razdražljivega črevesja” je mogoče postaviti šele po izključitvi resnejših organskih bolezni, ki bi lahko bile vzrok za podobne težave. Čeprav je bolezen zelo neprijetna in vpliva na kakovost življenja, sama po sebi ni nevarna.
IBS Simptomi
Diagnozo sindroma razdražljivega črevesja (IBS) lahko postavimo, ko so izpolnjene naslednje tri točke:
- Prisotni so kronični simptomi, ki trajajo dlje kot 3 mesece (npr. bolečine v trebuhu, napenjanje), ki jih bolnik in zdravnik povežeta s črevesjem in jih običajno spremljajo spremembe v odvajanju blata (driska, zaprtje ali izmenjava obeh stanj).
- Težave so razlog, da bolnik poišče pomoč ter se z njimi močno obremenjuje, simptomi pa so tako izraziti, da bistveno vplivajo na kakovost življenja.
- Predpogoj je, da ni prisotnih značilnih sprememb, ki bi kazale na druge zdravstvene težave.
Ostali simptomi
Kako živeti s sindromom razdražljivega črevesja
Po postavljeni diagnozi sindrom razdražljivega črevesja (IBS), je pomembno, da se osredotočite na določene navade in se nekaterim stvarem celo izognete. Poslušajte svoje telo ter izberite živila, ki vam ustrezajo, živila, ki povzročajo težave pa izločite. Razvijte strategije za obvladovanje simptomov, da bodo izleti in vsakodnevne aktivnosti znova prijetne in brez stresa.
Vzroki za nastanek IBS
Obstajajo različne teorije o medicinsko-znanstvenih vzrokih sindroma razdražljivega črevesja (IBS). Kot možni sprožilci IBS se med drugim navajajo bakterijske okužbe želodca in črevesnega trakta, motnje imunske funkcije na področju prebavnega sistema ter nenormalna črevesna peristaltika (motnje gibljivosti). Znanstvenikom je uspelo ugotoviti številne tipične spremembe v črevesju prizadetih oseb. Vendar pa te spremembe niso značilne zgolj za sindrom razdražljivega črevesja, temveč se pojavljajo tudi pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, divertikulitisu in intolerancah na hrano.
Pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesja hrana prehaja skozi prebavni trakt prehitro ali prepočasi. Prizadeti lahko zato trpijo za diarejo (prehitro prehajanje, zaradi česar ne pride do ponovne absorpcije tekočin, blato ostane tekoče) ali zaprtjem (prehajanje prepočasno).
Pogosto je prisotna tudi nepravilna naselitev črevesja z bakterijami (normalne črevesne bakterije, ki pomagajo pri prebavi, so v manjšini, škodljive, plinotvorne bakterije prevladajo), zaradi česar nastane več črevesnih plinov, kar vodi v napihnjenost, vetrove in hude bolečine v trebuhu. Poleg tega je pri bolnikih z IBS zaradi znižanega praga bolečine za dražljaje raztezanja povečana občutljivost na bolečino.
Zaščitna črevesna pregrada, ki varuje pred škodljivimi snovmi, je oslabljena, črevesna stena postane bolj prepustna (“sindrom prepustnega črevesja”): odstranjevanje škodljivih snovi ni ustrezno. Stres še dodatno poslabša simptome. Bolniki s sindromom razdražljivega črevesja so bolj dovzetni za depresijo in anksiozne motnje. Razpravlja se tudi o disfunkciji avtonomnega živčnega sistema v povezavi s psihosomatskimi motnjami.
Ostali vzroki za sindrom razdražljivega črevesja
Na zaznavanje bolečine vpliva tudi nevrotransmiter serotonin. Pri sindromu razdražljivega črevesja lahko prekomerna stimulacija živčnega sistema črevesja moti uravnavanje sproščanja številnih sporočilnih snovi. Posledično prizadeti posamezniki intenzivneje zaznavajo dogajanje v črevesju in občutijo bolečino, medtem ko ti dražljaji pri zdravih ljudeh ne dosežejo praga zaznavanja.
Črevesna stena pri bolnikih s sindromom razdražljivega črevesja posebej občutljivo reagira na dražljaje raztezanja, ki jih povzroča hrana. Črevesje ima svoj lasten živčni sistem v črevesni steni (enterični živčni sistem = ENS), ki ga pogosto imenujemo tudi “trebušni možgani”. Ta sistem zaznava, kdaj hrana vstopi v črevesje in raztegne steno. Skupaj z nevrotransmiterjem “serotoninom” ENS nadzoruje prebavo tako, da spodbuja črevesne mišice k izmeničnemu krčenju in sproščanju, kar ustvarja peristaltični val in potiska hrano naprej.
Pri sindromu razdražljivega črevesja je ta črevesni živčni sistem moten, “razdražen”, zaradi česar daje napačna navodila črevesnim mišicam. Posledično se pojavijo neusklajena črevesna gibanja, kar vpliva na celoten proces prebave. Hrana se lahko premika prehitro, kar povzroča drisko (sindrom razdražljivega črevesja s prevladujočo drisko). Možno je tudi nasprotno: če se mišice premikajo prepočasi, se lahko razvije zaprtje (sindrom razdražljivega črevesja s prevladujočim zaprtjem). Krči v črevesju in napenjanje se pojavijo, ko se mišice premočno krčijo in se ne sprostijo popolnoma.
Številne študije kažejo, da je sindrom razdražljivega črevesja lahko posledica gastrointestinalnih okužb (“črevesna gripa”). Možno je, da črevesne okužbe z določenimi bakterijami (kot so Campylobacter jejuni, Clostridium difficile, škodljive E. coli) pogosteje sprožijo sindrom razdražljivega črevesja kot drugi patogeni. Enterična (torej črevesje prizadenejoča) okužba je odgovorna le za enega od desetih primerov. Ko je vzrok za sindrom razdražljivega črevesja črevesna okužba, se pri ljudeh običajno pojavijo izraziti simptomi driske. Antibiotiki, ki se pogosto prezgodaj uporabljajo za zdravljenje črevesnih okužb, prav tako povzročajo škodo črevesnemu biotopu in lahko sprožijo sindrom razdražljivega črevesja.
Povečana imunska aktivnost mogoče jo je zaznati v vzorcih tkiva črevesne sluznice prizadetih oseb. Tako so v sluznici zaznane povečane obrambne celice imunskega sistema in njihove sporočilne snovi (vnetni mediatorji, kot so interlevkini). Od kod izvira ta povečana aktivnost pri sindromu razdražljivega črevesja in čemu morda služi, je še vedno predmet raziskav.
V črevesni sluznici so sosednje celice med seboj povezane s t. i. “tesnimi stiki,” ki omogočajo, da se celice tesno prilegajo druga drugi. Na ta način preprečujejo prehajanje tujih snovi ali patogenov med celicami. Dokler je ta “črevesna pregrada” nepoškodovana, celice črevesne sluznice skupaj tvorijo zaščitni ščit, ki ovira vstop tujkov iz črevesnega prostora v telo. Pri sindromu razdražljivega črevesja pa ta črevesna pregrada postane “luknjičasta” – celice niso več tako tesno povezane. Posledično patogeni in toksini (“strupi”) lažje prodrejo v črevesno sluznico, kar sproži imunski odziv oziroma “draženje.”
Kako se diagnosticira sindrom razdražljivega črevesja?
Diagnoza sindroma razdražljivega črevesja temelji na prepoznavanju značilnega vzorca simptomov in izključitvi drugih možnih bolezni.
- Kje občutite bolečine in v katerih situacijah se pojavljajo?
- Ali opažate drisko, zaprtje ali izmenjavanje obeh?
- Ste opazili povezavo med bolečinami in uživanjem določene hrane ali pijače?
- Imate druge simptome, kot so bruhanje, bolečine v mišicah ali sklepih, zgaga, vročina?
- Ali ste v blatu opazili kri, hitro utrujenost ali nenamerno izgubo telesne teže? (Ti simptomi niso značilni za sindrom razdražljivega črevesja in so lahko opozorilni znaki za resnejšo bolezen.)
- Se soočate z visokim nivojem stresa?
- Ali imate druge zdravstvene težave? Preverite, ali so simptomi povezani z dejavniki, kot so stres, jeza ali preobremenjenost.
- Ali redno jemljete zdravila ali ste jih jemali v zadnjem času? (Na primer antibiotike, zdravila proti bolečinam, zdravila za ščitnico ali odvajala.)
- Kakšna je vaša družinska anamneza? (Vprašajte o morebitni prisotnosti podobnih bolezni v družini.)
- Ali so prisotne organske črevesne bolezni, kot je kronična vnetna črevesna bolezen (IBD), ki pogosto vključuje hudo diarejo?
Ta vprašanja pomagajo zdravniku oceniti naravo simptomov in izključiti druge bolezni, preden postavi diagnozo sindroma razdražljivega črevesja.
Preiskave za diagnosticiranje sindroma razdražljivega črevesja
Po podrobnem pogovoru o anamnezi lahko zdravnik opravi fizični pregled, ki vključuje pregled zadnjične odprtine ter otipavanje in poslušanje trebuha. Analiza vzorca blata lahko razkrije prebavne motnje in funkcionalne težave črevesja, hkrati pa se preveri prisotnost skrite (okultne) krvi. Poleg prebavil zdravnik pregleda tudi mehur, ledvice, pri ženskah jajčnike, ter glede na simptome tudi srce.
Pomembne informacije zagotavljajo tudi analize krvi in blata (prisotnost krvi, parazitov ali črvov), preiskave urina in funkcionalni testi organov. Prav tako je treba izključiti morebitno intoleranco na določena živila, kot so fruktoza, laktoza ali sorbitol.
Če simptomi vključujejo akutne težave, kot so izguba telesne teže, vročina, utrujenost, slabokrvnost, bruhanje, bolečine v sklepih in/ali kri v blatu, lahko nakazujejo resne bolezni. V takih primerih je nujna nadaljnja medicinska diagnostika. Prav tako je treba raziskati morebitne znake bolezni jeter, žolčnika ali trebušne slinavke.
Sledi lahko pregled danke in debelega črevesa z metodo kolonoskopija. Med kolonoskopijo se skozi analni kanal endoskopsko pregledajo debelo črevo in zadnji del tankega črevesa. Črevesje je mogoče pregledati tudi z rentgenskim slikanjem, pri čemer se uporablja kontrastno sredstvo.
Če zdravnik izključi prisotnost organskih bolezni, intolerance na hrano ali kronične vnetne črevesne bolezni, lahko postavi diagnozo sindroma razdražljivega črevesja. Ta diagnoza je t. i. “diagnoza izključitve” in jo je mogoče postaviti le, če so vsi drugi možni vzroki zanesljivo ovrženi.
Ostali možni diagnostični ukrepi:
- Ultrazvočna preiskava celotnega trebuha (sonografija) in
- Rentgenska preiskava črevesja ter trebuha (rentgen) se danes večinoma izvaja z uporabo računalniške tomografije (CT).
Kaj pomaga pri sindromu razdražljivega črevesja?
Nedavne študije so pokazale, da je sindrom razdražljivega črevesja (IBS) povezan z blagim kroničnim vnetjem in zmanjšano raznolikostjo bakterijske flore v črevesju. Pogosto se pojavi po črevesnih okužbah, še posebej po zdravljenju z antibiotiki, ki uničijo naravno črevesno floro, kar omogoči širjenje škodljivih bakterij. Posledično se poveča prepustnost črevesne sluznice, saj je zaščitna pregrada oslabela. Zelišča, kot so mira, kamilica in kavno oglje, pa lahko pomagajo pri obnavljanju in zaščiti črevesne funkcije ter podpirajo celjenje.
Obvladovanje bolezni IBS
Sindrom razdražljivega črevesja je neprijetno stanje, ki močno vpliva na kakovost življenja. Medicinsko zdravljenje je omejeno in usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov. Ključno je, da svoje težave pravilno prepoznate in se ne obremenjujete z mislijo, da gre za resno bolezen. Ker lahko konvencionalna zdravila povzročajo izrazite neželene učinke, je smiselno premisliti, ali tveganja medicinskega zdravljenja presegajo samo resnost simptomov.
Simptome pogosto lahko omilimo s prilagoditvijo prehrane ter izogibanjem živilom, ki napihujejo ali so težko prebavljiva. Pri blažjih težavah so lahko naravna sredstva zadostna kot samostojna terapija, pri resnejših pa učinkovito dopolnjujejo konvencionalno zdravljenje.
Podobno pomirjujoč učinek na želodec in črevesje imajo tudi kamilica, sivkino olje, koriander, melisa in kalama. Te rastline so na voljo v obliki čajnih mešanic ali že pripravljenih izdelkov v lekarnah. Ekološko pridelani pripravki iz plodov papaje pomagajo pri težavah, kot so napihnjenost, bolečine med iztrebljanjem ali zaprtje, in ugodno vplivajo na pomiritev prebavnega sistema.
Pri težavah z zaprtjem lahko pomaga uživanje hrane, bogate z vlakninami, vendar je priporočljiva previdnost, saj lahko vlaknine povzročijo napenjanje. Naravne snovi, kot so laneno seme, indijski psilium in pšenični otrobi, spodbujajo črevesno peristaltiko, saj absorbirajo veliko vode, hkrati pa lahko pomagajo zmanjšati drisko. Živila, kot so riž, krompir in oves, delujejo zapiralno. Proti napenjanju so učinkoviti čaji ali pripravki iz kumine, koromača in janeža.
Ali poznate našo celotno ponudbo probiotikov?
Probiotiki za sindrom razdražljivega črevesja?
Za učinkovito preprečevanje številnih vzrokov sindroma razdražljivega črevesja (IBS) obstajajo nežne metode, ki odpravljajo vzroke bolezni in preprečujejo njene simptome. Probiotične bakterijske pripravke, sestavljene iz naravnih črevesnih bakterij, znanstveno-medicinski odbori in združenja priporočajo za obravnavo vseh simptomov IBS. Te probiotične bakterije ne le zmanjšujejo simptome, temveč odpravljajo tudi vzroke za sindrom razdražljivega črevesja ter vzpostavljajo ravnovesje v črevesju na tri načine:
- Naravni mikroorganizmi: Črevesne bakterije so naravni mikroorganizmi, prisotni v zdravem črevesju, ki na različne načine podpirajo prebavo in splošno dobro počutje.
- Brez pomembnih stranskih učinkov: Črevesne bakterije običajno ne povzročajo stranskih učinkov. Ob začetku zdravljenja se lahko občasno pojavi blaga napihnjenost ali spremembe v blatu, vendar so te reakcije prehodne in nakazujejo začetek blagodejnih učinkov.
- Ciljno odpravljanje vzrokov: Specifične sestave probiotičnih bakterij, kot so bifidobakterije, laktobacili, laktokoki in streptokoki, ciljajo na različne vzroke težav, vključno z vnetjem, “puščajočim črevesjem,” škodljivimi mikrobi (pogosto povezanimi z zdravljenjem z antibiotiki ali črevesnimi okužbami) in motnjami črevesne gibljivosti.
Z uporabo teh bakterijskih pripravkov je mogoče učinkovito odpraviti težave pri njihovem izvoru ter dolgoročno podpreti zdravje črevesja.
Redno uživanje probiotikov pomaga krepiti črevesno sluznico in njeno pregradno funkcijo ter preprečevati ali zaustavljati vnetne procese.
Za znanstvenika Christopha Högenauerja ta pristop popolnoma sovpada s predhodnimi ugotovitvami študij. Strokovnjak pravi: “Nedavno objavljena metaanaliza 35 relevantnih študij kaže, da niso vsi probiotiki enako učinkoviti – vendar imajo, odvisno od simptoma in težave, izjemno pozitiven učinek na splošno. Večsevni probiotiki se v večini študij izkažejo za učinkovitejše kot probiotiki z manj sevi pri lajšanju motečih simptomov. Na primer, povzetek vseh študij kaže izboljšanje tipičnih simptomov pri 21 odstotkih prizadetih, 25 odstotkov jih je poročalo o zmanjšanju bolečin v trebuhu in napihnjenosti, pogostost nadležnega nujnega iztrebljanja pa se je znatno zmanjšala.
Nova študija Medicinske univerze v Gradcu je preučevala vpliv probiotikov na sindrom razdražljivega črevesja, pri čemer se je osredotočila na imunski sistem črevesne sluznice, znan tudi kot mukozni imunski sistem. Raziskava je preučevala, kako protivnetni bakterijski sevi pomagajo črevesju pri obvladovanju težav, povezanih s stresom. Ugotovitve kažejo, da redno uživanje sinbiotika krepi črevesno sluznico in njeno zaščitno funkcijo, hkrati pa preprečuje ali zmanjšuje vnetne procese. Poleg tega omogoča zadostno proizvodnjo serotonina, hormona sreče, in melatonina, hormona, ki blagodejno vpliva na spanec, kar prispeva k pomiritvi črevesja.
Nemško društvo za gastroenterologijo, prebavne in presnovne bolezni (DGVS) v svojih smernicah prav tako priporoča uporabo probiotikov za sindrom razdražljivega črevesja. Pri izbiri bakterijskega seva pa svetujejo prilagoditev simptomom. Probiotiki so posebej priporočljivi za obvladovanje bolečin, driske, zaprtja in napihnjenosti, ki spremljajo IBS.
Nasveti za obvladovanje težav pri sindromu razdražljivega črevesja
Nasvet 1
Vzemite si čas za sprostitev! Ko ste sproščeni, je sproščeno tudi vaše črevo! Stres poslabša simptome IBS. Dovolj sprostitve in redna telesna dejavnost pomagata uravnotežiti črevo. Savna, telesna vadba na prostem in vodne terapije so zelo koristne. Naučite se sprostitvenih tehnik (kot so avtogeni trening in joga), ki pomagajo obvladovati stres, nervozo in tesnobo. Bolniki s hudimi psihološkimi težavami ali depresijo se naj posvetujejo s psihoterapevtom.
Nasvet 2
Iz prehrane izločite težko prebavljiva živila, ki povzročajo napihnjenost. Pomembno je, da vodite prehranski dnevnik, da ugotovite, katera živila, pijače in situacije vplivajo na vaše simptome in povzročajo nelagodje. Preventiva je vedno boljša od zdravljenja, zato se izogibajte sprožilcem IBS. Pri vključevanju prehranskih vlaknin, ki spodbujajo gibljivost črevesja, raje izberite vodotopne vlaknine (kot so rožičev gumi in pektin). Raje jejte več manjših obrokov kot nekaj večjih. Jejte počasi in temeljito žvečite. Poskrbite za dovolj tekočine, na primer z negazirano mineralno vodo. Izogibajte se mastni hrani in hrani, ki napihuje ter ekstremnim temperaturam hrane in pijač. Gazirane pijače in določeno sadje lahko povzročajo nelagodje.
Jejte redno in vedno ob istem času!
Nasvet 3
Če je le mogoče, opustite kajenje, alkohol pa uživajte zmerno!
Nasvet 4
Jemanje posebej razvitega večsevnega probiotika, ki ščiti črevesno sluznico in vzpostavi prebavno funkcijo, je odlična preventivna in podporna terapija za sindrom razdražljivega črevesja.
