Probiotiki
Črevesje, pljuča, koža, možgani in reproduktivni organi morda nimajo veliko skupnega, vendar ob natančnejšem pregledu postane jasno, da imajo majhne bakterije, ki živijo v našem telesu, pomemben vpliv na vsako celico. Te bakterije imajo zaščitno vlogo na različnih področjih, ter pomembno vplivajo na številne funkcije v našem telesu.
Vsebina
Kaj so probiotiki?
Probiotične bakterije so živi mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pridejo v črevesje in imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi.
Za probiotike veljajo le tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- Dokazani zdravju koristni učinki
- Proizvodnja mlečne kisline in drugih snovi, ki imajo bakteriostatične ali bakteriocidne lastnosti
- Preživetje skozi želodec in sposobnost razmnoževanja v črevesju
- Dokazana genetska stabilnost, ki preprečuje nastanek patogenih mutacij
Neuravnotežena črevesna mikroflora je že dolgo prepoznana kot dejavnik pri razvoju različnih zdravstvenih težav. Poleg uravnotežene prehrane, zadostne telesne aktivnosti in zmanjšanja stresa je za obnovitev ravnovesja v črevesju priporočljivo uživanje medicinsko ustreznih probiotikov. Z vnosom vitalnih probiotičnih bakterij lahko okrepimo „dobre“ črevesne bakterije.
Laktobacili in bifidobakterije
Laktobacili in bifidobakterije, ki so naravno prisotni v našem črevesju, se prenesejo od matere ob rojstvu, bodisi med vaginalnim porodom iz vaginalne sluznice bodisi preko materinega mleka. V črevesju te probiotične bakterije monosaharide in polisaharide (oligosaharide) iz materinega mleka ali otroške hrane pretvorijo v mlečno kislino, s čimer zakisajo črevesje in preprečujejo naselitev škodljivih bakterij. Laktobacili porabljajo tudi kisik, ki prehaja skozi črevesno steno, kar je pomembno, saj večina črevesnih bakterij za svoje delovanje potrebuje okolje brez kisika. Bifidobakterije proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki so naravno hranilo za druge probiotične bakterije in vir energije za črevesne celice, s čimer krepijo črevesno pregrado. Poleg tega te maščobne kisline znižujejo pH v črevesju, kar preprečuje rast patogenih mikroorganizmov.
Laktobacili
Laktobacili spadajo v skupino Firmicutes, pri čemer izraz izhaja iz latinske besede „lactis“ (mleko). Več kot 50 znanih vrst teh bakterij v črevesju proizvaja mlečno kislino, kar ustvarja kislo okolje, ki ščiti pred številnimi škodljivimi in bolezenskimi mikrobi. Zato jih imenujemo tudi mlečnokislinske bakterije. Poleg mlečne kisline mnoge izmed njih proizvajajo tudi druge zaščitne snovi, kot je vodikov peroksid, ki prav tako ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi.
VS
Bifidobakterije
Bifidobakterije spadajo v skupino aktinobakterije, pri čemer njihovo ime izhaja iz latinske besede „bifidus“ (razcepljen, viličast). S proizvodnjo mlečne kisline te bakterije ščitijo pred nezaželenimi mikroorganizmi, hkrati pa proizvajajo pomembne vitamine in encime. Bifidobakterije so ključne za zgodnji razvoj imunskega sistema, saj je črevesna flora dojenih otrok sestavljena iz približno 90 % bifidobakterij.
Učinek probiotikov
Različni probiotični sevi v človeškem črevesju lahko povzročijo pozitivne učinke, ki so zaznavni. Nekateri sevi se uporabljajo za zdravljenje driske (npr. pri jemanju antibiotikov), drugi pa pripomorejo k zmanjšanju vnetij ali k proizvodnji vitaminov. Znanstvene študije so pokazale, da so posebej razviti, medicinsko ustrezni probiotiki pripomogli k izboljšanju simptomov pri stanju, kot sta sindrom razdražljivega črevesja, ulcerozni kolitis pa tudi pri nevroloških in nevrodegenerativnih boleznih, kot sta depresija ali Alzheimerjeva bolezen.
Ali so liofilizirane bakterije pokvarljive?
Kaj so prebiotiki?
Prebiotiki, za razliko od probiotikov, niso živi mikroorganizmi. Gre za prehranske vlaknine, kot sta inulin in fruktozni oligosaharidi, ki se ne prebavijo v tankem črevesju, temveč nepoškodovani dosežejo debelo črevo. Tam služijo kot hranilni substrat za zdrave črevesne bakterije. Prebiotiki spodbujajo rast bifidobakterij in zmanjšujejo naselitev potencialno škodljivih bakterijskih vrst. Pri bakterijski fermentaciji prebiotikov nastanejo kratkoverižne maščobne kisline, ki se absorbirajo in presnavljajo v jetrih, kar omogoča telesu, da jih uporablja kot vir energije.
Gibanje črevesja: Ključni pokazatelj zdravja prebavil
Na našo črevesno floro močno vplivajo vsakodnevni dejavniki, kot so stres, slaba prehrana in zdravila, kar se lahko odrazi tudi pri iztrebljanju. Idealno je, da so iztrebki redni, dobro oblikovani (glejte sliko) in skoraj brez vonja. Prav tako blato ne sme puščati “sledi” v straniščni školjki, saj to pomeni, da se izloča skupaj s sluzjo, ki jo proizvajajo celice črevesne sluznice. Te celice so dobro oskrbljene z energijo iz črevesnih bakterij. Če zadostuje že en list toaletnega papirja, je to znak, da vaš črevesni mikrobiom deluje odlično.
Idealno gibanje črevesja: Bristolska lestvica za blato
Sindrom prepustnega črevesja
Sindrom prepustnega črevesja je pogosto povezan z drugimi boleznimi, kot so avtoimunske motnje. Znanstveniki že dolgo raziskujejo, kako puščajoče črevo vpliva na razvoj teh bolezni in na naš mikrobiom.
Izraz “sindrom prepustnega črevesja” opisuje povečano prepustnost črevesne stene, ki sicer deluje kot ključna pregrada med telesom in zunanjim svetom. Ta sprememba povzroči okvaro sluznega sloja, ki pokriva črevesno steno, zaradi česar številne bakterije umrejo. V tem procesu pa nastajajo specifični stresni in vnetni prenašalci, ki poškodujejo spodnji sloj črevesnih celic.
