Kronične vnetne črevesne bolezni
Bolečine v trebuhu, driska, bruhanje, slabost in povišana telesna temperatura so simptomi, ki jih pogosto pripisujemo razdraženemu želodcu ali trebušni gripi. Pri osebah s kroničnimi vnetnimi boleznimi črevesja (IBD) pa so ti simptomi pogostejši in se običajno pojavljajo v obliki ponavljajočih se epizod.
Vsebine
Kaj so kronične vnetne črevesne bolezni (IBD)?
Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis sta najpogostejši obliki kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Gre za ponavljajočo se, epizodično bolezen, ki je sicer ni mogoče popolnoma ozdraviti, vendar jo je mogoče učinkovito obvladovati.
V akutnih fazah, ko pride do vnetnih zagonov, je običajno potrebna uporaba zdravil. Mnogi bolniki pa poročajo tudi o pozitivnih učinkih dopolnilnega zdravljenja z zelišči in naravnimi pripravki, tako med zagoni kot v obdobjih mirovanja bolezni.
Ključna podlaga za vsak pristop k zdravljenju je zdrava, stabilna in zaščitna črevesna mikrobiota, ki pomaga ščititi pred okužbami (na katere so bolniki z IBD še posebej občutljivi) ter zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni.
Kakšni so simptomi Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa?
Simptomi ulceroznega kolitisa in Crohnove bolezni so si podobni, vendar se med seboj tudi razlikujejo.
Med značilne skupne simptome sodijo pogoste, močne driske, ki so pri ulceroznem kolitisu pogosto sluzasto krvave. Drugi pogosti simptomi vključujejo bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje. Napihnjenost, povišana telesna temperatura ter zvišani vnetni označevalci v krvi so prav tako tipični za vnetja črevesja.
Pri Crohnovi bolezni bolniki pogosto izgubljajo telesno težo zaradi pomanjkanja apetita in slabše absorpcije ključnih hranilnih snovi. Veliko bolnikov z ulceroznim kolitisom pa trpi za anemijo, saj vnetja v črevesju povzročajo krvavitve in s tem izgubo železa.
Poleg črevesnih težav obe bolezni pogosto povzročata tudi izvenčrevesne simptome. Bolniki lahko občutijo težave s sklepi, prizadeti pa so lahko tudi žolčni vodi, koža in oči.
Pri dolgotrajnih kroničnih vnetjih črevesja z večkratnimi akutnimi zagoni se poveča tveganje za rak debelega črevesa. Zato je glavni cilj zdravljenja zmanjšati pogostost in intenzivnost vnetnih faz ter ublažiti simptome.
Crohnova bolezen
(MC)
Lahko prizadene celoten prebavni trakt, najpogosteje pa na prehodu iz tankega v debelo črevo.
Danka je prizadeta v približno 20 % primerov.
Ileum (konec tankega črevesa) je prizadet v 80 % primerov.
Vnetje zajema vse plasti črevesne stene.
Blato: kronično tekoče, kri redko in le pri prizadetosti debelega črevesa, do 20 odvajanj na dan.
Bolečine v trebuhu: večinoma v spodnjem desnem delu trebuha.
Pogosti simptomi v predelu anusa (fistule, abscesi, razpoke).
Anemija: redka.
Izguba telesne teže: pogosta.
Rahlo povečano tveganje za raka.
vs
Ulcerozni kolitis
(CU)
Prizadeto območje: debelo črevo
Danka je prizadeta v 100 % primerov
Ileum (konec tankega črevesa) je redko prizadet
Vnetje je omejeno na notranjost črevesja oziroma na črevesno sluznico
Blato: izcedek sluzi in krvi, krvavo-sluzasta driska več kot 10-krat na dan
Bolečine v trebuhu: po celotnem črevesju, predvsem v spodnjem levem delu trebuha
Redki simptomi v predelu anusa (fistule, abscesi, razpoke)
Anemija: pogosta
Izguba telesne teže: redka
Povečano tveganje za raka
Sodobna metoda analize blata
Že okoli leta 300 pr. n. št. je grški zdravnik Hipokrat opozarjal: “Črevesje je vir vseh bolezni”. Ta zgodnja spoznanja so potrjena z klasično diagnostiko blata in zdaj tudi z najmodernejšimi molekularno-genetskimi metodami. Številne bolezni izvirajo v črevesju – ali pa se pokažejo kot spremembe v črevesni flori.
Kateri so vzroki za nastanek IBD (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis)?
Še vedno ni jasno, kako se Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis razvijeta in kateri sprožilci so za to odgovorni. Pri ulceroznem kolitisu ima pomembno vlogo dedna nagnjenost, čeprav v manjši meri kot pri Crohnovi bolezni. Pri Crohnovi bolezni je z razvojem bolezni povezanih več kot 70 genov. Vlogo imajo lahko tudi okoljski dejavniki. Na primer, kraj v katerem živite, bodisi na podeželju ali v mestu – ima pomembno vlogo pri tveganju za razvoj bolezni. V državah z najvišjimi higienskimi standardi je večja verjetnost, da se bo sprožila bolezen IBD.
Sprožilci vnetnih črevesnih bolezni (IBD)
Zdi se, da okužbe z nekaterimi škodljivimi mikrobi (virus ošpic, E. coli, mikobakterije, nekatere klostridije), nekateri psihološki dejavniki (stres, določene osebnostne lastnosti), genetska nagnjenost (reakcija imunskega sistema) in okoljski dejavniki spodbujajo razvoj IBD.
Ti različni dejavniki (vključno s psihološkimi), infekcijskimi in okoljskimi dejavniki povzročajo povečano prepustnost črevesne sluznice („prepustno črevesje“) in povečano imunsko aktivnost v črevesni sluznici.
Povečana črevesna prepustnost
„Leaky Gut“
V črevesni sluznici so epitelijske celice povezane med seboj s t. i. tesnimi stiki (tight junctions). Ti delujejo kot tesnilo med celicami in preprečujejo, da bi škodljive snovi ali patogeni prodirali med celicami.
Dokler je ta črevesna pregrada nepoškodovana, vse celice črevesne sluznice skupaj tvorijo pravo zaščitno bariero, ki preprečuje, da bi tuje snovi (vključno z bakterijami ali »toksini«) prešle iz črevesja v telo.
Pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih (KVČB oz. IBD) pa ta črevesna pregrada – ne le zaradi vnetnih sprememb – postane prepustna oziroma »luknjičasta«. Celice niso več tako tesno povezane med sabo, kar omogoča, da patogeni in toksini lažje prodrejo skozi črevesno sluznico, kar lahko sproži imunski odziv in vnetje.
Povečana imunska aktivnost - v črevesni sluzinici
V tkivnih vzorcih črevesne sluznice obolelih z IBD se zaznava povečano imunsko aktivnost. V sluznici narašča število obrambnih celic imunskega sistema in njihovih prenašalcev (vnetnih mediatorjev, kot so interlevkini in TNF (tumorski nekrotični faktor-α)). To vodi v avtoimunske procese, ki povzročajo uničenje črevesne sluznice. Izvor te povečane obrambne reakcije, samouničevalnih vnetij in njihov pomen sta predmet intenzivnih raziskav.
Ključno vlogo pri tem ima črevesni mikrobiom. Črevesna flora, ki je pri bolnikih z IBD patološko spremenjena in poškodovana, pomeni, da biotska raznovrstnost bakterij, pomembna za normalno delovanje črevesja, pri bolnikih ni več prisotna. Črevesne bakterije ne morejo več opravljati svoje zaščitne in obrambne funkcije.
Kako se diagnosticira IBD?
Diagnoza vnetne črevesne bolezni (IBD) temelji na značilnih simptomih, rezultatih kolonoskopije in slikovnih preiskavah.
Zdravnik mora v vsakem primeru najprej izključiti druge možne vzroke težav. Driska se lahko pojavi tudi pri številnih nalezljivih boleznih, podobne simptome pa lahko povzročijo tudi neželeni učinki zdravil.
Pri starejših bolnikih je še posebej pomembno preveriti, ali so simptomi posledica motene prekrvavitve črevesja. Žilne okvare, kot so tromboze v črevesnem žilnem sistemu, lahko vodijo v ishemični kolitis – vnetje črevesja zaradi zmanjšane oskrbe s krvjo.
Zdravnik vam bo zastavil sledeča vprašanja, ki mu bodo pomagala pri postavitvi diagnoze
- Kje imate bolečine in v katerih situacijah se pojavljajo?
- Ali imate drisko, kri ali sluz v blatu? Kako pogosto imate odvajanje?
- Ali se bolečina pojavi v povezavi z uživanjem določene hrane ali pijače?
- Ali imate pogosto črevesne okužbe („trebušna gripa“)?
- Ali imate druge simptome, kot so bruhanje, bolečine v mišicah in sklepih, zgaga in vročina?
- Ali se hitro počutite utrujeni? Ste izgubili telesno težo? To je značilno za ulcerozni kolitis (slabokrvnost).
- Ali imate še kakšne druge zdravstvene težave? (Na primer holangitis, tj. vnetje žolčnih vodov; konjunktivitis, tj. vnetje oči; dermatitis, tj. kožne bolezni)?
- Ali redno jemljete zdravila?
- Družinska anamneza (prisotnost bolezni v družini; pri Crohnovi bolezni in v manjši meri pri ulceroznem kolitisu obstaja sum na genetsko komponento).
Diagnoza IBD
Po temeljitem pogovoru o vaši zdravstveni anamnezi sledi celovit klinični pregled. Za postavitev diagnoze kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) je ključen celovit pregled prebavnega trakta, saj omogoča razlikovanje med Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom ter izključitev infekcijskih bolezni s podobno klinično sliko.
Pri diagnostični obravnavi se uporabljajo endoskopske metode, kot sta kolonoskopija (pregled debelega črevesja) in ezofagogastroduodenoskopija – OGD (pregled požiralnika, želodca in začetnega dela tankega črevesja), pa tudi radiološke preiskave, kot so rentgensko slikanje, računalniška tomografija (CT) ter magnetna resonanca (MR).
Pomembne informacije prispevajo tudi laboratorijski izvidi, vključno z označevalci vnetja (npr. C-reaktivni protein – CRP, kalprotektin), preiskave jetrne in ledvične funkcije ter histološke analize (npr. preiskava vzorcev črevesne sluznice, odvzetih med endoskopijo).
Poleg tega je treba spremljati morebitne znake bolezni jeter, žolčnika ali trebušne slinavke. Pri razlikovanju infekcijskih oblik driske imajo pomembno vlogo tudi mikrobiološke preiskave blata in serološki testi.
Šele na podlagi celovite analize vseh zbranih podatkov je mogoče postaviti t. i. »mozaično diagnozo« kronične vnetne črevesne bolezni. Pri nekaterih bolnikih razmejitev med Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom sprva ni mogoča – dokončna razvrstitev postane jasna šele z razvojem bolezni skozi čas.
Obvladovanje kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB)
Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa za zdaj še ni mogoče dokončno ozdraviti. Terapevtski pristopi so zato usmerjeni predvsem v izboljšanje kakovosti življenja bolnikov, lajšanje oziroma odpravljanje simptomov, zmanjševanje pogostosti in intenzivnosti vnetnih zagonov ter preprečevanje morebitnih zapletov.
Za učinkovito zdravljenje je ključnega pomena natančno določiti lokalizacijo vnetnih sprememb v prebavnem traktu. Poleg individualnih priporočil za vsakodnevno obvladovanje bolezni ter ustrezno prehransko podporo so temeljni del terapevtskega načrta zdravljenja, pri čemer ima osrednjo vlogo zdravljenje s protivnetnimi zdravili.
Ulcerozni kolitis (Colitis ulcerosa)
Izbrano zdravilo za ulcerozni kolitis je običajno mesalazin (5-aminosalicilna kislina). Ker je v tej bolezni predvsem prizadeto debelo črevo, je mogoče zdravilo aplicirati tudi preko anusa. Poleg tablet in kapsul, ki se zaužijejo, so na voljo tudi svečke, klistirji in pene, ki lahko neposredno delujejo na mestu vnetja.
Poleg tega se pri zdravljenju ulceroznega kolitisa uporabljajo glukokortikoidi (kortikosteroidi), imunosupresivi in protitelesa proti vnetnim dejavnikom. Poleg tega so klinčne študije potrdile, da ima bakterijska flora pomemben vpliv na razvoj in potek ulceroznega kolitisa. V obdobjih brez simptomov so določene probiotične bakterijske vrste izkazale enako učinkovitost in protivnetni učinek kot mesalazin. Hkrati pa uporaba probiotikov ni povezana z neželenimi učinki, kot je to pri standardnem zdravljenju. Bakterijski pripravki delujejo proti škodljivim dejavnikom IBD in ne le na lajšanju simptomov.
Crohnova bolezen (Morbus Crohn)
Tudi pri Crohnovi bolezni se lahko uporabljajo glukokortikoidi, imunosupresivi in protitelesa. Pri zdravljenju ločimo med pripravki, ki lajšajo simptome v fazi vnetja (torej med aktivnim zagonom bolezni), in tistimi, katerih namen je zmanjšati verjetnost pojava novih zagonov.
Kdaj je operacija potrebna?
Kljub številnim možnosti zdravljenja z zdravili je včasih operacija vseeno potrebna. Glede na glavno mesto vnetja se uporabljajo različni kirurški postopki. Razlogi za operativni poseg vključujejo zaplete, kot so močne krvavitve, perforacija črevesja, vnetje, ki se ne odziva ustrezno na zdravljenje z zdravili, ter pojav raka na debelem črevesu ali predrakavih sprememb. Tveganje za nastanek raka debelega črevesja je povečano pri ulceroznem kolitisu in pri Crohnovi bolezni, kadar je prizadet kolon. Obseg vnetja ima pri tem pomembno vlogo.
Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo postane operacija nujna ob zapletih, kot so krvavitve, fistule, zapore črevesja ali nastanek abscesov.
Zeliščni in alternativni terapevtski pristopi
Kaj pomaga pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB)?
Na voljo so nekateri podatki o pripravkih z bosvelijo (kadilo), miro in kamilico, ki imajo protivnetni učinek. Pripravek z izvlečkom bosvelije naj bi imel pri Crohnovi bolezni podobne učinke kot mesalazin (ki pa ima pri tej bolezni sicer omejen učinek). Tipične težave, kot so trebušni krči, driska in bolečine v sklepih, so se izboljšale pri dveh tretjinah bolnikov.
Podobne raziskave so bile opravljene tudi pri ulceroznem kolitisu. Tako bosvelija kot mira vsebujeta triterpenske kisline, ki so odgovorne za protivnetne učinke. Mira ima poleg tega spazmolitičen učinek, saj zmanjšuje moč črevesnih kontrakcij in sprošča črevesno mišičje. Učinkovita se je izkazala predvsem trojna kombinacija bosvelije, mire in kavnega oglja. V eni manjši študiji so ugotovili, da je obdobje brez simptomov mogoče ohraniti enako uspešno kot pri uporabi mesalazina.
Ameriški znanstveniki so preučevali tudi protivnetne učinke kurkume. V eni od raziskav so otroci s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom prejemali izvleček kurkume v kapsulah. Večina otrok je dobro prenašala odmerek 4 g, simptomi KVČB pa so se izboljšali.
Obvladovanje kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB)
Nasvet 1
Točen vzrok za nastanek IBD še ni znan. Vendar pa duševno stanje igra pomembno vlogo pri izbruhu ponovitev bolezni. Stres lahko sproži nov zagon bolezni, zato je ključno, da v vsakdanjem življenju zagotovimo dovolj časa za počitek in sprostitev.
Nasvet 2
Izključite hrano, ki napihuje ter težko prebavljiva živila! Prehranski dnevnik naj vam bo v pomoč pri ugotavljanju, katera živila in pijače so dobro prebavljena, ter katere situacije negativno vplivajo na simptome. Bodite previdni pri prehranskih vlakninah!
Nasvet 3
Sprejemanje bolezni predstavlja ključen korak. Skupine za samopomoč omogočajo povezovanje z drugimi, ki se soočajo z isto boleznijo.
Nasvet 4
Za preprečevanje in podporno zdravljenje sindroma razdražljivega črevesja je priporočljivo (tudi dolgoročno) uživanje večsevnih sinbiotikov, ki varujejo črevesno sluznico in uravnavajo prebavne funkcije.
Nasvet 5
Pri IBD je redno testiranje za raka debelega črevesja nujno!
Nasvet 6
Telesna vadba ima dokazan pozitiven učinek v obdobjih brez simptomov. Vadba pripomore k boljšemu splošnemu počutju, zmanjšuje vnetno aktivnost in omogoča boljše spoznavanje lastnega telesa. Priporočajo se lahke telesne aktivnosti, kot so hoja, plavanje, gimnastika, joga in pilates.
Nasvet 7
Če se med akutno fazo bolezni zdravite z imunosupresivi, morate poskrbeti za zaščito pred cepljenjem! Cepiva se smejo dajati le v obdobju brez simptomov.
Nasvet 8
Alkohol poškoduje črevesno sluznico, zato se mu je potrebno izogibati!
Nasvet 9
Kajenje povečuje pogostnost akutnih zagonov pri Crohnovi bolezni, zato bi se morali bolniki z MC izogibati kajenju. Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom pa se simptomi pogosto poslabšajo po prenehanju kajenja. Začetek kajenja zaradi ulceroznega kolitisa ni priporočljiv, saj prinaša številne negativne učinke in zaplete.
