Prepustno črevesje
Sindrom prepustnega črevesja je pogosto povezan z različnimi drugimi boleznimi, vključno z avtoimunskimi motnjami. Znanstveniki trenutno preučujejo, kako puščanje črevesja prispeva k razvoju teh bolezni ter kakšen vpliv ima na naš mikrobiom.
Vsebine
Kaj je to sindrom prepustnega črevesja?
Izraz “leaky gut” ali “puščajoče črevo“ opisuje stanje povečane prepustnosti črevesne stene, ki sicer predstavlja ključno pregrado med telesom in zunanjim svetom. Zaradi tega se spremeni zaščitna plast sluzi na površini črevesja, kar povzroči propad številnih koristnih bakterij. Hkrati se sprožijo stresni in vnetni odzivi, ki poškodujejo spodnjo plast črevesnih celic.
Strupene snovi, ki v telo vstopijo s hrano, se v tem primeru ne izločajo več le z blatom, temveč lahko neovirano prehajajo v krvni in živčni sistem, kjer povzročajo različne spremembe in bolezni. Za zaščito pred patogeni in preprečevanje prehajanja škodljivih snovi skozi črevesno steno so nepogrešljivi uravnotežena črevesna flora, zadostna tvorba sluznice ter beljakovin imunskega sistema in seveda nepoškodovana črevesna sluznica.
Črevesna stena - zaščitna pregrada
Zaradi velike skupne površine črevesje ponuja številne točke, kjer lahko patogeni mikroorganizmi napadejo telo. Tako imenovana črevesna pregrada, ki jo sestavljajo zdrava črevesna flora debelega črevesa, črevesna sluznica in imunski sistem v črevesju, služi kot zaščita in obramba telesa.
Nekatere bakterije so sposobne proizvajati snovi, ki zavirajo rast škodljivih bakterij. Naše črevesne bakterije so prav tako odgovorne za uravnavanje zaščitne funkcije črevesne sluznice in črevesnega imunskega sistema. Črevesna sluznica ima posebno gosto strukturo in je, kot že ime pove, prekrita s plastjo sluzi, katere namen je preprečiti prodiranje škodljivih mikroorganizmov.
Črevesna flora: simptomi in vplivi disbioze
Disbioza (neravnovesje) je sprememba črevesne flore, ki je povezana s patološkimi in pogosto vnetnimi simptomi. Vzroki za disbiozo so lahko zelo različni.
Glavni vzroki za disbiozo so:
- Zdravila (npr. antibiotiki)
- Vnetje
- Prekomerno razmnoževanje patogenih mikroorganizmov
- Prehrana
- Sladkorji
- Stres
- Interakcije z imunskim, živčnim in hormonskim sistemom
Neravnovesje v črevesni flori se najprej pokaže z simptomi, kot so riganje, napihnjenost, smrdljive blato ali črevesni krči. Pojavi se neravnovesje med zdravimi in škodljivimi črevesnimi bakterijami. Patogene bakterije se lahko množijo v velikem številu, ob spremembi okolja pa nadomestijo zdrave črevesne bakterije.
To hitro vodi do vnetja in posledično do razvoja tako imenovanega sindroma “prepustnega črevesja”.
Ali neravnovesje v črevesju povzroča utrujenost?
Če ste pogosto utrujeni in izčrpani, tudi po manjšem naporu, je lahko vzrok stanje, ki še vedno predstavlja skrivnost za znanstvenike: sindrom kronične utrujenosti.
Vzroki za sindrom prepustnega črevesja
Zelo težko je določiti en sam vzrok za razvoj sindroma prepustnega črevesja, saj gre pogosto za medsebojno delovanje več različnih dejavnikov. Možni vzroki za sindrom prepustnega črevesja vključujejo:
- Zdravila: dolgotrajno jemanje zdravil, kot so protibolečinska zdravila ali antibiotiki, lahko poškodujejo črevesno pregrado. Kortizon je še eno zdravilo, ki lahko povzroči dolgotrajne poškodbe občutljive sluznice želodca in črevesja, kar vodi v razvoj prepustnega črevesja.
- Alergije: te postajajo vse pogostejša težava. Hrana, kovine, plesni, barvila in umetni dodatki v hrani lahko povzročijo vnetne reakcije v telesu. Ta vnetja se pojavijo tudi, ko telo negativno reagira na določena živila zaradi intolerance, kar sčasoma povzroči poškodbe črevesne sluznice.
- Življenjski slog: Stresno vsakdanje življenje ali redno uživanje alkohola lahko prav tako škoduje prebavnemu traktu.
- Stres skoraj vedno igra ključno vlogo pri številnih boleznih. V črevesju se dolgotrajen stres kaže tudi z merljivimi spremembami na črevesni sluznici. Študije so jasno pokazale, da lahko redno uživanje alkohola poškoduje črevesno pregrado. V povprečju so uživalci alkohola bolj nagnjeni k driski kot ljudje, ki živijo abstinentno. Že dvotedenska abstinenca od alkohola lahko izboljša stanje črevesne sluznice.
- Prehrana je prav tako pomemben dejavnik pri določanju vzroka. Neuravnotežena prehrana ali prehranjevalne navade, ki vsebujejo veliko sladkorja in maščob, lahko dolgoročno negativno vplivajo na prebavni trakt in spodbujajo razvoj sindroma prepustnega črevesja.
- Glive: Naše telo je poseljeno z različnimi mikroorganizmi, kot so bakterije in glive. Ti se med seboj borijo za ravnovesje in prisotnost v črevesju. Običajno dobre črevesne bakterije nadzorujejo glive, vendar lahko pride do neravnovesja, pri katerem prevladajo glive, na primer glive rodu Candida. Candida albicans je ena najbolj znanih vrst te skupine in jo najdemo pri približno 75 % vseh zdravih ljudi. Običajno ne povzroča težav, vendar ob neravnovesju igra ključno vlogo pri razvoju sindroma puščajočega črevesa.
Kako se diagnosticira sindrom prepustnega črevesja?
Ena izmed metod za diagnosticiranje sindroma prepustnega črevesja je tako imenovani laktulozno-manitolni test. Pri tem bolnik zaužije raztopino, ki vsebuje laktulozo in manitol, nato pa se po določenem času analizira prisotnost teh snovi v urinu. Povečana količina teh molekul v urinu lahko nakazuje na oslabljeno črevesno pregrado.
Druga metoda je zonulinski test, pri katerem se meri raven beljakovine zonulin. Zonulin, ki ga izločajo črevesne celice kot odziv na določene dražljaje, povečuje prepustnost črevesne stene. Z analizo krvnega vzorca se določi količina zonulina v serumu, pri čemer povišane vrednosti lahko kažejo na prisotnost sindroma prepustnega črevesja.
Za dodatno diagnostiko se uporablja tudi analiza blata, kjer se meri vnetni marker alfa-1-antitripsin. Ta beljakovina, ki jo pretežno proizvajajo jetra, uravnava vnetne procese. Če postane črevesna pregrada bolj prepustna, lahko alfa-1-antitripsin preide v črevo, kjer ga nato zaznamo v blatu.
Kako obvladati sindrom prepustnega črevesja?
Vključno z spremembami v prehrani so na voljo tudi druge terapije, ki lahko olajšajo simptome in izboljšajo kakovost življenja pri tej diagnozi. Vendar je ključnega pomena, da se o izbiri ustreznega zdravljenja posvetujete z zdravnikom. Ena od možnosti za podporo zdravljenju je uporaba probiotikov.
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so probiotiki “živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostni količini pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja“. V tem primeru je gostitelj človek, ki zaužije te mikroorganizme. Probiotiki vsebujejo koristne bakterije, ki so naravno prisotne v človeškem črevesju, in pomagajo podpirati delovanje obstoječih bakterij. Pri sindromu puščajočega črevesja je pogosto prisotno neravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v črevesju. Zato je ključnega pomena, da z vitalnimi probiotičnimi bakterijami ponovno vzpostavimo zdravo črevesno floro.
Kateri probiotik je priporočljivo jemati pri sindromu prepustnega črevesja?
Za sindrom prepustnega črevesja je priporočljivo razmisliti o kombinaciji specifičnih probiotičnih bakterijskih sevov, ki lahko pomagajo zmanjšati prekomerno prepustnost črevesne sluznice.
Med probiotično učinkovitimi bakterijskimi vrstami za ta sindrom so na primer Bifidobacterium longum, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus plantarum in Lactococcus lactis.
Odmerjanje in trajanje jemanja probiotikov sta odvisna od različnih dejavnikov, kot so starost, morebitne osnovne bolezni, prehrana, telesne in duševne obremenitve, kajenje, uživanje alkohola in trenutne terapije z zdravili.
Za najboljše rezultate je priporočljivo posvetovati se z zdravnikom ali farmacevtom, ki vam lahko svetuje o najprimernejšem probiotiku ali kombinaciji probiotičnih bakterijskih sevov, prilagojeni vašim specifičnim potrebam.
