Napihnjenost in vetrovi
Napihnjenost in vetrovi se pojavijo, kadar se v črevesju nabere preveč zraka. Telo ima več načinov, kako se tega odvečnega plina znebi. Kdo se s temi težavami najpogosteje sooča ter katere diagnostične in terapevtske možnosti so na voljo, lahko preberete tukaj.
Vsebina
Kaj je napihnjenost?
Meteorizem (iz grške besede meteoros, kar pomeni »lebdeč v zraku«) označuje stanje, ko je trebuh napet in izbočen (»napihnjen«).
Vetrovi pa pomenijo izločanje črevesnih plinov skozi anus. V večini primerov so vetrovi neškodljivi in začasni. Povzročijo jih lahko uživanje določene hrane, prehitro prehranjevanje, pa tudi prehranske intolerance ali celo stres.
Kakšni so simptomi napihnjenosti?
Napihnjenost je lahko, odvisno od vzroka, povezana s spremljajočimi simptomi, kot so:
driska
trebušni krči in bolečine
zaprtje
občutek napolnjenosti oziroma sitosti
Kaj povzroča napihnjenost?
Napihnjenost je posledica neravnovesja naravne črevesne flore (danes imenovane tudi črevesna mikrobiota), pri čemer se v črevesju naseli več plinotvornih bakterij. Najpogostejši vzroki vključujejo slabe prehranske navade – hitro prehranjevanje povzroči požiranje večje količine zraka, ki nato vstopi v prebavni trakt.
Večina zraka v črevesju nastane med presnovnimi procesi v samem črevesju oziroma zaradi aktivnosti črevesnih bakterij. Ta proces še dodatno spodbudijo določena živila (npr. živila z veliko vlakninami, kot so zelje, stročnice in čebula). Tudi zelo mastna, bogata ali sladka hrana ter prekomerno uživanje alkohola ali kave lahko povzročijo vetrove. Sladila, ki jih najdemo v številnih dietnih, lahkih in brezsladkornih izdelkih (npr. sorbitol in ksilitol), prav tako tvorijo presežek plinov.
Vetrovi so tudi značilen simptom sindroma razdražljivega črevesja. Psihološki dejavniki, kot so stres ali tesnoba, hormoni (npr. med nosečnostjo ali ob začetku menstruacije), prav tako lahko spodbujajo tvorbo plinov v črevesju. Poleg tega lahko vetrovi spremljajo različna druga zdravstvena stanja.
Poiščite vzrok za svoje težave z napihnjenostjo.
- Katero zdravilo jemljete ali ste ga jemali v zadnjem času?
- Imate še kakšne druge zdravstvene težave?
- Imate tudi težave na področju jeter, žolčnika in/ali trebušne slinavke?
- Imate še kakšne druge simptome poleg napihnjenosti?
- Kdaj, po katerih živilih ali pijačah in kako pogosto se pojavijo težave z napihnjenostjo?
- Ste pri prehranjevanju pogosto v naglici?
- Ste pod stresom?
Kolike pri dojenčkih
Kateri so simptomi kolik in kako se ti napadi bolečin razlikujejo od običajnih napadov joka? Poleg tega, kaj lahko storim, da pomagam svojemu dojenčku?
Kaj lahko storite, da ublažite napihnjenost?
Napihnjenost lahko ublažimo, če poznamo njen vzrok – bodisi z zdravljenjem osnovne bolezni bodisi z izogibanjem dejavnikom, ki jo sprožajo. Čeprav je napenjanje pogosto neprijetno, pa večinoma ni nevarno, zato so za lajšanje težav priporočljivi tudi blagi, naravni pristopi. Med učinkovita naravna sredstva sodijo listi artičoke, koromač, olje poprove mete, kumina, janež, papaja in ingver. Uporabimo jih lahko za pripravo čajev ali v obliki rastlinskih pripravkov. Ta zelišča vsebujejo grenčine, ki spodbujajo prebavo in podpirajo delovanje prebavnega sistema.
Probiotiki – pripravki z živimi, koristnimi črevesnimi bakterijami – se po medicinskih smernicah priporočajo predvsem pri napenjanju, povezanem s sindromom razdražljivega črevesja. Ne odpravljajo le simptomov, kot je napihnjenost, temveč delujejo tudi na vzroke težav. Na tri različne načine pripomorejo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja v črevesni mikrobioti.
Probiotiki za lajšanje napihnjenosti
- Črevesne bakterije so naravni mikroorganizmi, ki so prisotni v zdravem črevesju ter na različne načine podpirajo prebavo in prispevajo k dobremu počutju.
- Običajno nimajo neželenih učinkov – lahko pa se na začetku jemanja pojavijo blagi prehodni simptomi, kot so napenjanje ali spremembe v blatu. Ti znaki so začasni in pogosto pomenijo, da se telo prilagaja, preden se pokažejo pozitivni učinki.
- S skrbno izbranimi sevi črevesnih bakterij – kot so bifidobakterije, laktobacili, laktokoki in streptokoki – lahko učinkovito lajšamo različne vzroke težav, kot so vnetja, sindrom razdražljivega
- črevesja, porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote po antibiotikih ali okužbah, ter motnje črevesne peristaltike. Takšne sestave probiotikov delujejo na sam izvor težav in pomagajo pri njihovi odpravi.
Priporočeni nasveti za lajšanje napihnjenosti
Nasvet 1:
Priporočljivo je vzdrževati redno dnevno rutino, pri čemer naj vstajanje, odhod v posteljo, obroki in telesna dejavnost potekajo vsak dan ob približno enakem času. Vsakršne motnje ali odstopanja od te rutine, kot so izmensko delo ali potovanja na dolge razdalje, lahko negativno vplivajo na uravnavanje prebavnega ritma in s tem porušijo njegovo ravnovesje.
Nasvet 2:
Preverite morebitno preobčutljivost na hrano!
Testi za odkrivanje prehranske preobčutljivosti (na primer test za laktozno intoleranco) lahko potrdijo sum na intoleranco, vendar negativen izvid ne izključuje vedno njene prisotnosti.
Nasvet 3:
Izločite živila, ki povzročajo napenjanje, in težko prebavljiva živila.
Priporočljivo je voditi prehranski dnevnik ter ugotoviti, katera živila, pijače in situacije vplivajo na pojav simptomov in povzročajo nelagodje.
Lažje je preprečiti kot zdraviti.
Več manjših obrokov je bolje kot le nekaj velikih! Jejte počasi in hrano dobro prežvečite!
Poskrbite za zadosten vnos tekočine (npr. negazirana mineralna voda)!
Izogibajte se mastni in napenjajoči hrani ter zelo hladnim ali zelo vročim pijačam!
Nasvet 4:
Če je le mogoče, opustite kajenje, alkohol pa uživajte zmerno!
Nasvet 5:
Razstrupljanje črevesja lahko pomaga!
Bentonit in huminske kisline imajo visoko sposobnost vezave toksinov in odpadnih snovi, zato lahko “nevtralizirajo” in odstranijo tudi črevesne pline.
Lupine indijskega trpotca ter posebni probiotiki oziroma sinbiotiki uravnavajo prebavo, pomirjajo in obnavljajo črevesno sluznico ter pripomorejo k ponovni vzpostavitvi zdrave črevesne flore.
Nasvet 6:
Za preprečevanje in lajšanje napenjanja, tudi pri sindromu razdražljivega črevesja, je priporočljivo redno (tudi dolgotrajno) uživanje večsevnih probiotikov in sinbiotikov, ki varujejo črevesno sluznico in podpirajo prebavno ravnovesje.
Nasvet 7:
Podprite svoja jetra!
Z uživanjem živil, bogatih z bazičnimi snovmi, pa tudi z grenkimi sestavinami, lahko preprečite povečano napenjanje, ki se pogosto pojavlja ob oslabljeni funkciji jeter.
Prepustno črevo (t. i. leaky gut) je mogoče na nežen način “zatesniti” z uporabo naravnih črevesnih bakterij, ki ne delujejo le na simptome, temveč odpravljajo tudi vzroke. Črevesna sluznica se ob tem regenerira, zaščitna pregrada v črevesju pa se ponovno vzpostavi.
Nasvet 8:
Učinkovito obvladovanje stresa je ključnega pomena!
Črevesje je eden najbolj občutljivih organov na stres, zato lahko napenjanje sproži tudi živčna napetost, čustvena obremenjenost ali vznemirjenje.
