Mikrobiom

Ali ste vedeli, da je človeško telo gostitelj številnim bakterijam? Od kože in prebavil do dihalnega sistema ter urogenitalnega trakta, povsod naseljujejo kompleksne mikrobne skupnosti. V vaginalnem predelu in mlečnih žlezah mater se nahajajo zaščitne bakterije, ki že od začetka pomembno vplivajo na zdravje otroka.

Kaj je mikrobiom?

Izraz „mikrobiom“ označuje mikrobni ekosistem ali skupnost, ki naseljuje določen prostor s specifičnimi lastnostmi. V osnovi se mikrobiom razume kot celota vseh mikroorganizmov, kot so bakterije, arheje, virusi, glive in protozoji, ki naselijo makroorganizem, kot so ljudje, živali ali rastline.

Ti mikrobiomi lahko vplivajo na gostiteljev imunski sistem, presnovo in celo hormonski sistem. Človeški mikrobiom je edinstven za vsakega posameznika in vključuje tisoče različnih vrst bakterij.

Razvoj mikrobioma

Črevesni mikrobiom, ki predstavlja celoto vseh mikroorganizmov v prebavnem traktu, je ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje. Ta mikrobiom, znan tudi kot črevesna flora, se začne oblikovati že ob rojstvu, ko otrok ob prvem stiku z amnijsko tekočino in bakterijami, ki jih prejme od matere, začne razvijati svojo mikrobiotsko skupnost.

Na razvoj črevesnega mikrobioma močno vpliva način poroda. Pri vaginalnem porodu otrok pride v stik z vaginalnim mikrobiom, medtem ko pri carskem rezu prvi stik poteka s kožnim mikrobiom in bakterijami iz okolja. Sestava in raznolikost črevesnega mikrobioma se skozi življenje neprestano prilagajata in spreminjata pod vplivom prehrane in okolja.

Človeški mikrobiom je pri vsakem posamezniku edinstven in vsebuje na tisoče različnih bakterijskih vrst.

Zakaj je naša črevesna flora tako pomembna?

V idealnem primeru je črevesni mikrobiom izjemno raznolik, kar pomeni, da vsebuje širok spekter različnih bakterijskih kultur. “Dobre” črevesne bakterije igrajo ključno vlogo pri prebavi, saj spodbujajo črevesno peristaltiko z ustvarjanjem kratkoverižnih maščobnih kislin. Poleg tega črevesni mikrobiom sodeluje pri razstrupljanju kemikalij iz okolja in zdravil.

Te bakterije proizvajajo tudi pomembne vitamine, kot so B1, B2, B6, B12 in K, ter protivnetne snovi, ki prispevajo k zdravju imunskega sistema. Ker se kar 80 % vseh imunskih celic nahaja v črevesju, to predstavlja največji imunološki organ v človeškem telesu. Poleg tega mikrobiom ščiti in vzdržuje črevesno sluznico, ki deluje kot pomembna pregrada.

Različni dejavniki lahko porušijo ravnovesje bakterij v črevesnem mikrobiomu, kar povzroči disbiozo. V takšnih primerih se patogeni mikroorganizmi lahko nenadzorovano razmnožujejo, oslabi pa se tudi zaščitna funkcija črevesne sluznice. Posledično lahko pride do razvoja številnih bolezni, ki niso omejene zgolj na črevesje.

Dejavniki, ki vplivajo na črevesni mikrobiom

Na črevesni mikrobiom vpliva vrsta različnih dejavnikov, med katerimi so:

starost,
genetika,
življenjski slog,
geografsko poreklo,
okolje.

Raznolikost in število črevesnih bakterij se skozi življenje spreminjata, zlasti glede na starost. Sestavo in delovanje črevesnega mikrobioma pa lahko pomembno oblikuje tudi prehrana.

Negativni vplivi na mikrobiom

Neuravnotežena prehrana, bogata s hitro pripravljeno hrano, aditivi (npr. konzervansi), sladkorjem in podobnimi sestavinami.
Kajenje in uživanje alkohola.
Pomanjkanje telesne aktivnosti.
Psihološki dejavniki, kot sta anksioznost in stres.
Uporaba določenih zdravil, kot so antibiotiki, kemoterapija, ipd.

Okrepite svoj mikrobiom

Na določene dejavnike, ki vplivajo na mikrobiom, lahko vplivate sami. Pri prehrani je priporočljivo izbirati kakovostna, sveža živila, bogata z vlakninami, saj ta ustvarjajo optimalne pogoje za „dobre“ črevesne bakterije. Prebiotiki, torej neprebavljive sestavine hrane, kot so prehranske vlaknine (npr. inulin in oligofruktoza), spodbujajo rast in aktivnost koristnih bakterij v debelem črevesu. Poleg tega nekatere sekundarne rastlinske spojine, kot so flavonoidi v jabolkih ali antocianini v jagodičevju, podpirajo rast fizioloških bakterij v debelem črevesu in prispevajo k večji stabilnosti črevesne pregrade.

Redna telesna aktivnost ugodno vpliva na mikrobiom, saj povečuje število in kakovost koristnih črevesnih bakterij, kar posledično izboljšuje delovanje imunskega sistema.

Nekateri dejavniki, kot so starost, genetika in bolezni, pri katerih so potrebna zdravila, pa so težko obvladljivi. V teh primerih lahko z uporabo medicinsko ustreznih probiotikov pripomoremo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja v črevesju ter podpiramo delovanje telesu lastnih „dobrih“ bakterij.

Koncept 3 korakov za zdravje črevesja

Črevesje je eden najbolj kompleksnih sistemov v našem telesu, ki pogosto potrebuje ciljno usmerjeno podporo. Prav v ta namen je bil oblikovan tristopenjski koncept za ohranjanje in izboljšanje njegovega zdravja.

Institut AllergoSan se že več kot 30 let ukvarja z preučevanjem črevesja in mikrobiomom. Probiotične bakterije dopolnjujejo z rastlinskimi izvlečki, mikrohranili in prehranskimi vlakninami. Izdelki so prilagojeni individualnim potrebam, da črevesju zagotovijo vsa ključna hranila.