Črevesna flora

Črevesje je osrednji organ številnih ključnih procesov v telesu, ki so bistveni za naše zdravje. Izvaja življenjsko pomembne funkcije, pri tem pa se zanaša na pomoč svojih drobnih prebivalcev – bakterij. V človeškem črevesju jih najdemo v bilijonih, večinoma v debelem črevesu, kjer skupaj tvorijo kompleksen ekosistem, znan kot črevesni mikrobiom. Tradicionalni izraz „črevesna flora“ danes ni več povsem ustrezen, saj temelji na zastarelem razumevanju, da so mikroskopski organizmi del rastlinskega sveta. Ena od ključnih vlog črevesnega mikrobioma pa je njegova tesna povezanost z imunskim sistemom.

Razvoj črevesne flore

Kako bakterije pridejo v naše črevesje?

Zdrav črevesni mikrobiom je ključnega pomena za naše splošno počutje, njegova kolonizacija pa se prične ob rojstvu. Sestava mikrobioma je odvisna od načina poroda – pri vaginalnem porodu dojenčki pridejo v stik z materino vaginalno floro, kar pomembno vpliva na razvoj njihovega črevesnega mikrobioma. Pri carskem rezu pa je pri novorojenčkih pogostejša prisotnost kožnih in bolnišničnih mikrobov, kar povečuje tveganje za okužbe in bolezni. Poleg tega se materam pri carskem rezu pogosto preventivno predpišejo antibiotiki, kar lahko dodatno poruši naravno bakterijsko ravnovesje tako pri materi kot pri otroku.

Kakšno vlogo ima dojenje pri bakterijah v otrokovem črevesju?

Po rojstvu otrokov črevesni mikrobiom še ni popolnoma razvit, njegovo zorenje pa traja še več tednov. Materino mleko igra ključno vlogo pri tem procesu, saj se z njim z matere na otroka prenesejo koristne bakterije. Te se prenašajo že ob stiku s kožo med dojenjem, ko otrok preko materinega mikrobioma pridobi prve mikrobe. Poleg tega bakterije vstopajo v mlečne kanale in s tem v materino mleko.

Najnovejše raziskave nakazujejo tudi na možnost endogenega prenosa bakterij – iz materinega črevesja prek limfno-krvnega sistema v materino mleko. Zaradi tega imajo dojeni otroci idealne pogoje za razvoj zdrave črevesne flore.

Črevesna flora v času nosečnosti

Črevesna flora igra ključno vlogo že v času nosečnosti – od samega spočetja do poroda. Koristni laktobacili, ki vzdržujejo zdravo ravnovesje intimnega področja, se s t. i. „sluznično potjo“ prenesejo iz danke in tam trajno naselijo. Te mlečnokislinske bakterije ne le podpirajo zdravje vaginalnega okolja ter preprečujejo rast neželenih glivic in mikrobov, ampak imajo tudi pomembno vlogo pri spočetju.

Sestava črevesne flore

Črevesje zdravega odraslega človeka naseljuje približno 100 bilijonov bakterij, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja. Med drugim sodelujejo pri proizvodnji pomembnih vitaminov (npr. vitamina K), hormonov, aminokislin ter kratkoverižnih maščobnih kislin, ki hranijo črevesno sluznico.

Čeprav se v črevesju nahaja ogromno število bakterij, jih sestavlja le med 500 in 1000 različnih vrst, ki so razvrščene v štiri glavne skupine (filje): Firmicutes, Bacteroidetes, Proteobacteria in Actinobacteria.

Več kot 99 % teh bakterij je anaerobnih, kar pomeni, da za preživetje potrebujejo okolje brez kisika. To je povsem logično, saj je črevesje dolg, zaprt sistem, v katerem kisika skoraj ni.

Bakterije so izjemno prilagodljive in natančno vedo, kje v prebavnem traktu se morajo naseliti za optimalno delovanje. Zato so različne bakterijske vrste razporejene po posameznih delih prebavil glede na svoje specifične funkcije in potrebe.

Tanko črevo - Najdaljši del prebavnega sistema

V tankem črevesu je prisoten le majhen del celotne črevesne flore. Med najpomembnejšimi bakterijami v tem delu črevesja so laktobacili, kot je Lactobacillus acidophilus, ki s proizvodnjo mlečne kisline pomagajo ohranjati pravilno pH ravnovesje.

Če se pH v tankem črevesu zniža, lahko pride do rasti patogenih mikroorganizmov, vključno z glivicami. Te mlečnokislinske bakterije so ključne za delovanje imunskega sistema, saj pomagajo preprečevati rast škodljivih organizmov. Izpodrivanje teh koristnih bakterij, na primer zaradi prehrane z visokim deležem soli, lahko povzroči resne posledice.

Debelo črevo
- Zadnji del prebavnega trakta

Bakterije v debelem črevesu fermentirajo prehranske vlaknine in tvorijo pomembna mikrohranila. Ena ključnih probiotičnih bakterij v tej flori je Bifidobacterium bifidum. Ta bakterija, ki je lokalizirana v črevesju, igra ključno vlogo v zdravju črevesja odraslega človeka.

Študije dokazujejo, da Bifidobacterium bifidum pomaga pri preprečevanju sindroma razdražljivega črevesja, kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, uravnavanju ravni holesterola, izboljšanju alergijskih simptomov, zdravju kože, obvladovanju psihičnega stresa, zaščiti pred prostimi radikali ter potencialnem preprečevanju raka debelega črevesa.

Poleg Bifidobacterium bifidum se v debelem črevesu nahajajo tudi drugi pomembni probiotiki, kot so Bifidobacterium breve, Lactobacillus brevis, Enterococcus durans in Lactobacillus rhamnosus. Ti mikrobi spadajo med tako imenovane „vodilne bakterijske seve“, saj so ključni za zdrav razvoj črevesne flore in omogočajo rast drugih koristnih bakterij.

Raznolika sestava bakterij pojasnjuje, zakaj je ekološko ravnovesje v debelem črevesu občutljivo, kar se lahko v vsakdanji praksi odraža v obliki disbioze.

Koža & Črevesna Flora

Kako črevesne bakterije vplivajo na našo kožo?

Pregovor “Naša koža je ogledalo naše duše” ni brez razloga tako pogosto uporabljen. Čustvena nestabilnost se pogosto nezavedno odraža na naši koži, ki postane bleda, na njej pa se lahko pojavijo mozolji ali rdečica. Kaj je razlog za to in kako je povezana črevesna flora?

Funkcije črevesne flore

Ko so prvič odkrili mikroorganizme v črevesju, so jih napačno obravnavali kot povzročitelje bolezni in jih poimenovali „intestinalna toksemija“, kar pomeni „zastrupitev črevesja“. V preteklosti so bile bakterije obravnavane kot patogeni organizmi, pred katerimi so se bali. Nekateri zdravniki so celo poskušali z različnimi metodami, kot so čiščenje debelega črevesa ali kirurško odstranjevanje, odstraniti te „nevarne“ bakterije.

Danes pa vemo, da črevesna flora ni škodljiva, temveč ima ključno vlogo za naše zdravje. Nekaterih hranilnih snovi brez črevesnih bakterij ne bi mogli popolnoma izkoristiti. Poleg tega črevesni mikroorganizmi opravljajo še številne druge pomembne funkcije:

Podpirajo delovanje našega imunskega sistema.
Sodelujejo pri tvorbi vitamina K, ki igra ključno vlogo pri strjevanju krvi.
Oskrbujejo celice in črevesno sluznico z energijo.
Razgrajujejo škodljive snovi, vključno s tistimi, ki spodbujajo nastanek raka.
Preprečujejo rast patogenih organizmov v črevesju.

Kaj povzroči neravnovesje v črevesju?

Črevo in črevesna flora predstavljata zapleten in samostojen ekosistem, v katerem se nahajajo številne različne vrste. Ker so okoljski pogoji v črevesju, vsaj pri zdravih ljudeh, običajno stabilni, je ta ekosistem večinoma uravnotežen.

Kljub temu pa obstajajo dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na sestavo bakterijske flore.

Prehrana in življenjski slog - Za zdravo črevesje

Prehrana ima velik vpliv na črevesni mikrobiom. Prehranske sestavine, predvsem vlaknine, so glavni vir hranil in energije za mikroorganizme.

Znanstvene raziskave že dolgo potrjujejo povezavo med prehranskimi navadami in zdravjem črevesne flore. Ugotovljeno je bilo, da imajo ljudje s prekomerno telesno težo v črevesju drugačne vrste bakterij kot ljudje z normalno telesno težo, poleg tega pa je v njihovem črevesju prisotno tudi manj različnih vrst.

Zdravila - Dobri nameni z posledicami

To velja predvsem za zdravljenje z antibiotiki, zdravili, ki zavirajo rast bakterij ali jih uničujejo. Antibiotiki so pogosto potrebni za boj proti bakterijskim okužbam, vendar ne uničujejo zgolj patogenih organizmov, temveč tudi koristne bakterije v črevesju.

Ali je črevesna flora kriva za razvoj nekaterih zdravstvenih težav?

Spremembe v mikrobiomu so povezane z različnimi boleznimi, vključno s težavami s prebavili, debelostjo, sladkorno boleznijo, aterosklerozo in depresijo.

Danes je znano, da neravnovesje bakterij v našem telesu vpliva na številne vsakdanje težave, kot sta napihnjenost ali občutek sitosti. Zato je zdrava črevesna flora ključnega pomena za naše splošno dobro počutje.

Zdrava črevesna flora

Za ohranjanje ravnovesja črevesne flore priporočamo naslednje:

Aim to maintain a balanced diet

PRIPOROČENO:

Živila z visoko vsebnostjo vlaknin, kot so korenje, paprike, borovnice ali malin, zelje, komarček in stročnice, kot so čičerika, fižol ali leča.
Vzemite si čas pri jedi: Sedite in temeljito žvečite.
Nežna priprava (kuhanje na pari, lahka kuhanje).
Polnozrnati izdelki: dalj časa vas nasitijo in spodbujajo črevesne mišice. Pijte veliko vode.

NI PRIPOROČENO:

Sladke pijače in alkohol.
Hrana z visoko vsebnostjo maščob ali sladkorja.
Ocvrta in panirana hrana.

Probiotiki in prebiotiki:

Probiotične bakterije so živi mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pridejo v črevesje in blagodejno vplivajo na zdravje ljudi. Obstajajo različne vrste probiotičnih bakterij, ki v človeškem črevesju povzročajo pozitivne učinke, ki so opazni.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti črevesnih bakterij in ustvarjanje optimalnih pogojev za črevesne mikroorganizme obstajata dve možnosti: prva je oskrba “dobrih” črevesnih bakterij s hrano v obliki prebiotikov. Prebiotiki so topne prehranske vlaknine, kot so pektin, inulin in oligofruktoza.

Te snovi najdemo v številnih živilih, kot so stročnice, določene vrste zelenjave in oreščki. Dovolj velike količine teh vlaknin pa lahko zagotovimo tudi s prebiotičnimi izdelki.

Druga možnost je uporaba probiotikov, ki izpodrivajo škodljive bakterije in uravnavajo neravnovesje v mikrobiomu. Pri tem je pomembno, da izberemo izdelke, ki izpolnjujejo stroge kakovostne standarde in katerih koristi za dobro počutje ljudi so bile potrjene v znanstvenih raziskavah.

COVID-19:

Bolniki imajo pogosto neuravnoteženo črevesno floro.

Okužba s koronavirusom (COVID-19) pogosto povzroči spremembe v črevesni flori, katerih obseg je bil povezan z resnostjo bolezni v študiji, objavljeni v reviji Gut (2021; DOI: 10.1136/gutjnl-2020-323020). COVID-19 je predvsem bolezen dihal. Vendar pa lahko koronavirus okuži tudi celice črevesne sluznice. Črevo je tudi največji imunološki organ v telesu, katerega naloga je nadzorovati črevesne bakterije. Ker pri hudih primerih COVID-19 pogosto pride do prekomerne aktivnosti imunskega sistema, je vpliv na črevesno floro lahko možen.